OSNOVNE INFORMACIJE O TURISTIČNEM SLOVENSKO-ANGLEŠKEM TERMINOLOŠKEM SLOVARJU (TURS)
Pri nastajanju slovarja je bil uporabljen najsodobnejši, t. i. korpusni pristop, kar pomeni, da je slovar nastal na osnovi večjezičnega korpusa turističnih besedil TURK (http://jt.upr.si), ki zajema 30 milijonov besed v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. S tem je zagotovljeno, da so upoštevani izrazi, ki so izpričani v živem jeziku stroke.
Slovar temelji na sodobnem teoretskem konceptu, ki turizem vidi kot sestavljeno dejavnost, v katero se poleg turizma v ožjem pomenu besede (gostinstva, nastanitvene dejavnosti, turističnega poslovanja/posredovanja, transporta) vključujejo tudi druga družbena področja in stroke, kot npr. pravo, zdravstvo, šport, kultura, umetnost, zgodovina, geografija, arhitektura, umetnostna zgodovina, etnologija, psihologija ipd. Tako slovar prinaša najpogostejše pojme z vseh temeljnih področij turizma.
V vsakem geslu je ob iztočnici, slovnični in morebitni normativni oznaki navedena definicija in angleška ustreznica, poleg tega pa geslo prinaša tudi podatek o specifičnem področju in vrsti turizma (če je to relevantno za tisti pojem), bogato ilustrativno gradivo s primeri rabe strokovnih izrazov v besedilih korpusa TURK ter kazalki, ki vzpostavljata pomenska razmerja med različnimi termini (= in GL.).
Slovar je postavljen na specializiranem slovarskem portalu Termania, ki omogoča prosto dostopne spletne slovarske povezave in nadgradnjo oziroma sprotno posodabljanje slovarja, zato bomo na osnovi doslej vzpostavljenih in novih povezav s kolegi raziskovalci in akterji na turističnem trgu lahko še nadaljevali z oblikovanjem slovenske turistične terminologije skladno z razvojem te dinamične in za Slovenijo pomembne stroke.
PODROBNEJŠA POJASNILA O GESELSKEM ČLANKU
Slovar TURS je povezan s turističnim korpusom TURK (http://jt.upr.si). Iz korpusa so bili avtomatično vneseni, nato pa ročno pregledani in pomembno dopolnjeni iztočnica, slovnična oznaka, vrsta turizma, turistična dejavnost/področje, ilustrativno gradivo. Ročno dodani so bili še: definicija, kazalki »sinonim« (=) in »glej tudi« (GL.) ter angleška ustreznica.
V geslu sta navedena kvalifikatorja vrsta turizma (npr. kulturni turizem) in turistična dejavnost/področje (npr. etnologija) tedaj, ko termin oziroma vsaj eden od njegovih pomenov sodi v okvir specifične vrste turizma ali/in prihaja s specifičnega področja, ki se vključuje v turizem. Ko termin spada na področje samega turističnega poslovanja/posredovanja ali prihaja iz splošne leksike in ni v nobenem pomenu vezan na kakšno posebno vrsto turizma, kvalifikatorjev o vrsti in področju turizma ni.
V slovarju je z definicijo naveden samo tisti pomen strokovnega izraza (ali več pomenov), ki je relevanten (so relevantni) za področje turizma.
Definicije smo bodisi sestavljali na novo bodisi črpali iz relevantnih virov (glej Seznam virov). V zadnjem primeru je šlo v glavnem za prilagajanje definicij iz splošnih slovarjev ali slovarjev drugih strok; če se pomen termina v okviru turistične stroke ne razlikuje od splošnega pomena ali pomena druge stroke, se definicija ni (bistveno) spreminjala, v večini primerov pa pride do pomenskega prenosa, zato smo že obstoječe definicije v strokovnih ali splošnih slovarjih prilagodili, tako da so zajele specifičen pomen, ki ga termini pridobijo z vstopom na področje turizma.
Večina ilustrativnega gradiva je iz turističnega korpusa TURK, redko iz drugih virov (predvsem spletnih turističnih besedil).
V ilustrativnem gradivu smo vnesli osnovne pravopisne korekture (korekture ločil, zatipkane napake ipd.), ostalo ostaja v izvirniku.
Pri poimenovanjih oseb sta navedeni in upoštevani moška in ženska oblika v iztočnici in definiciji, medtem ko se v ilustrativnem gradivu nahaja samo v turističnem korpusu TURK izpričana oblika; če sta izpričani obe obliki, navajamo primer rabe za obe, če pa je samo ena (večinoma je to moška), pa je v primerih rabe samo moška oblika.
Pod kazalko = so navedeni sinonimi, ki so tudi sami iztočnice v slovarju. Maloštevilni so primeri, da sinonima ne najdemo med iztočnicami, kar pomeni, da v rabi ni izpričan, ga pa priporočamo v rabo; slednje je možno v primerih, ko v slovarju predlagamo poslovenjen prevzeti izraz (npr. termin receptivna agencija; njegov sinonim servisna agencija je iztočnica, saj je izpričan v rabi, sinonim sprejemna agencija pa ni iztočnica, ker ni izpričan v rabi).
Če pod iztočnico ni geselskega članka, pač pa samo slovnična oznaka in kazalka =, pomeni, da je termin izpričan v rabi, da pa se priporoča raba sinonima, ki mu kot iztočnici sledi celoten geselski članek. Če je več sinonimov (dva ali več) pisanih s celotnim geselskim člankom, pomeni, da je raba vseh enako ustrezna (glede na pogostost in ustaljenost rabe ter domači/tuji izvor).
Pod kazalko GL. so navedene izpeljanke, sestavljanke, zloženke, besedne zveze, ki vsebujejo obravnavano iztočnico, in pomensko bližnji strokovni izrazi, ki so vsi tudi sami iztočnice v slovarju.
Angleške ustreznice smo prevajali samostojno oziroma ob pomoči nekaterih virov iz spodnjega seznama.
SEZNAM VIROV
Priložen je seznam virov, iz katerih smo črpali nekatere definicije in prevode, medtem ko smo primere ilustrativnega gradiva, razen nekaj izjem, črpali iz turističnega korpusa TURK.
Answers. http://www.answers.com/.
Brown, A. (2011): Thalassotherapy. The Health Benefits of Seawater, Sea Air, Seaweed and Algae. http://spas.about.com/od/hydrotherapy/a/thalassotherapy.htm (19. 4. 2011).
Bubnič, S. (2009): Analiza zadovoljstva odjemalcev storitev servisnih dejavnosti (diplomska naloga). Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, 16.
International Culinary Tourism Association, World Food Travel Association. http://www.worldfoodtravel.org/ (4. 11. 2012).
InvestorWords.com. http://www.investorwords.com
Jafari, J. (ed.) (2005): Encyclopedia of Tourism. London, Routledge.
Jeffries, M. (2011): How Wellness Programs Work. Http://health.howstuffworks.com/medicine/healthcare/insurance/wellness-program1.htm.
Jeršič M. (1990), Osnove turizma. Ljubljana, DZS.
Kobilarna Lipica (2011). O nas. Http://www.lipica.org/si/o-nas (21. 3. 2011).
Kompas d. d. turistična agencija. http://www.kompas.si.
Krajcer, V. (2006): Vloga in pomen marketinga pri trženju bančnih storitev slovenskih bank na tujih trgih in tujih bank na slovenskem trgu. Magistrska naloga. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. http://www.ediplome.fm-kp.si/Krajcer_Vladimir_20070719.pdf.
Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije (2011). Kategorizacija nastanitvenih obratov. Http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/kategorizacija_nastanitvenih_obratov/ (3. 3. 2011).
Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije (2011): Vladni portal za otroke in mladino. Naravna dediščina. http://www.otroci.gov.si/index.php?option=com_content&task=view&id=22&Itemid=229&mId=403 (15. 4. 2011).
Nežič, M. (2003): Analiza nakupnega vedenja in ugotavljanje zadovoljstva porabnikov storitev zdraviliškega turizma (specialistično delo). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 38-40.
Nova beseda. http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html.
O D L O K o turistični taksi v Občini Miren – Kostanjevica (2008). http://www.uradni-list.si/1/content?id=85959.
P R A V I L N I K o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Uradni list RS, št. 88/2000, z dne 29. 9. 2000. http://www.uradni-list.si/1/content?id=27652
Register predpisov Slovenije (2011): Zakon o socialnem varstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZSV-UPB1). Uradni list RS, št. 36/2004. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO4082.html (1. 2. 2011).
R E S O L U C I J A o Nacionalnem programu varstva potrošnikov 2012–2017 (ReNPVP12-17). http://sl.wikipedia.org/wiki/Potro%C5%A1ni%C5%A1tvo
Sapere.it. www.sapere.it.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.
Slovenia – Official Travel Guide. www.slovenia.info.
Slovenska gorniška šola. www.gorniskasola.net.
13. Slovenska turistična borza. MOL. http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/68263/detail.html
Slovenska zdravilišča. www.slovenske-terme.si.
Slovenski medicinski e-slovar. http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/.
Statistični urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=304&PodrocjeID=21
http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=306&PodrocjeID=21
http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=314&PodrocjeID=21 (3. 3. 2011).
Statut Planinske zveze Slovenije, predlog, oktober 2011. www.pzs.si/javno/.../STATUT_PZS-predlog.doc.
Thomas Cook Customer Service. What is the difference between board basis. https://thomascook.zendesk.com/entries/20150046-what-is-the-difference-between-board-basis.
Turistični korpus TURK. http://jt.upr.si.
Uradni list Republike Slovenije (2011): Pravilnik o označbi geografskega porekla Tolminc. Http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20034509 (9. 2. 2011).
Vipava (2011). Vipavske vinske zgodbe 2: vinske sorte na Vipavskem. Http://www.vipava1894.si/vipavazanimivosti/220 (9. 2. 2011).
Viskovič, B. (2005): Pomen športnih vsebin kot dodatne vsebine v turizmu. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Viskovic-Barbara. PDF.
Wikipedia. http://en.wikipedia.org/.
Wikipedija. http://sl.wikipedia.org/.
Wiktionary, the free dictionary. http://en.wiktionary.org/wiki.
Zavod za izobraževanje odraslih Radovljica. http://www.zavodradovljica.com/.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Dostava hrane – catering. http://www.zzv-lj.si/strokovna-priporocila/catering_26112008.pdf/view.
Združenje turističnih kmetij Slovenije. http://www.turisticnekmetije.si/pogoji-za-opravljanje-turisticne-dejavnosti-na-kmetiji.